Za začetnike

Tako torej. Mika te visokovanje. Kaj pa zdaj? Prva in najpomembnejša stvar je, da se tega nikakor ne lotevaš na lastno pest. Vsaka napaka se lahko konča z izgubo življenja. Varno visokovanje zahteva znanje in pristope, ki se jih lahko naučiš le tako, da se pridružiš ekipi, ki jih že ima. Seveda pa je dobro najprej narediti domačo nalogo in se poučiti o zadevah. Upamo, da ti bo ta priročnik pomagal pri tem.

Predlagamo, da si najprej po dolgem in počez prebereš visokovalski priročnik, nadaljuješ s spletnimi viri, naposled pa se za svojo prvo pravo priložnost pozanimaš pri visokovalski skupnosti. Pri društvu SlackAlien se lahko udeležiš kakega društvenega dogodka ali pa se kar prijaviš na visokovalske delavnice. Pred in med tem pa seveda uriš svoje spretnosti na varen način – v parku. To je tudi dobra priložnost za druženje, saj nas lahko v predpoletnem času ponavadi najdeš vsak torek v parku Tivoli.

Potrebno predznanje

Visokovanje je fizično, predvsem pa psihično naporno, zato je treba biti pred prvim poskusom ustrezno pripravljen. Iskreno oceni svoje veščine. Tudi če že znaš hoditi po traku, bodo tvoje sposobnosti ob pogledu v globino verjetno na mah izpuhtele, kar pomeni, da se visokovanja še nima smisla lotevati, če je že tvoja hoja v parku negotova. Tule je zbranih nekaj predpogojev za uspešno srečanje z visokovanjem.

  1. Sposobnost v parku prehoditi trak dolžine okoli 30 metrov.
    Visokic, krajših od te razdalje, se praktično nikoli ne postavlja, saj bi bil padec nanje preveč sunkovit. Trak, na katerem vadiš, naj tudi ne bo preveč napet: običajno imajo visokice razmerje med povesom (na sredini) in dolžino med 1:10 in 1:15. Pri 30-metrskem traku to pomeni med 2 m in 3 m povesa. Če običajno vadiš na bolj napetem traku, tvoje telo ne bo pripravljeno na dinamiko visokice. A previdno pri vadbi – če si krajišča postaviš tako visoko, nikar ne hodi preblizu njih. Nočemo, da se polomiš, še preden se sploh srečamo!
  2. Sposobnost dviga na trak iz visečega položaja.
    Na visokici ni tal, s katerimi bi si bilo moč pomagati pri vstajanju, in po vsakem padcu se je treba znati povzpeti nazaj. Manever je dokaj preprost, ko ga enkrat obvladaš, je pa zanj potrebne nekaj vaje. Vadiš lahko tako, da si v parku napneš trak dovolj visoko, da ko se zanj primeš z rokami ter zatakneš z nogo, obvisiš pod njim. Če vadiš na traku s predlaganimi razmerji (dolžina okoli 30 m in krajišča od 2 m do 3 m visoko) bo to tako ali tako najpriročnejši način za priti nanj.
  3. Sposobnost vstajanja iz sedečega položaja.
    Tudi to lahko vadiš v parku. Začni na kratkih in nizkih trakovih. Če te je strah padca (zlasti neprijeten in nevaren je padec na hrbet), za začetek poprosi kakega prijatelja, da stoji ob tebi, pripravljen, da te prestreže.

Potrebna oprema

Če meniš, da imaš potrebne sposobnosti, je čas za naslednji korak. Kaj potrebuješ pri svojem prvem visokovanju? Najkrajši odgovor je: nič. Nekoliko daljši odgovor je: dobro voljo in pripravljenost pomagati. Če že hočeš prinesti kak kos opreme, prinesi plezalni pas, če ga imaš.

Če so se te zgoraj napisana vodila prijela, veš, da bodo za začetek visokico zate postavili izkušeni visokovalci, ki že imajo vso potrebno opremo. Je pa prijazno in pričakovano, da se jim kako oddolžiš. Lahko se ponudiš za prevoz. Lahko neseš nahrbtnik z opremo. Lahko prineseš hrano in pijačo. Lahko pomagaš pri postavljanju, fotografiraš, igraš na inštrument, vzpodbujaš, ustvarjaš dobro vzdušje. Če pokažeš svojo pripravljenost prispevati k dogodku, te bodo visokovalci vedno radi imeli v svoji družbi.

© 2022 SlackAlien