Visokica

Visokica je slackline, napet na dovoljšnji višini, da bi bil nezavarovan padec z njega usoden in je zato potrebno varovanje z visom ter uporaba posebnih tehnik pri postavljanju. Čeprav velika višina s seboj prinaša nekatere nevarnosti, je s primernim znanjem in tehniko mogoče tveganje zelo omejiti, in v takem primeru je visokovanje v mnogo pogledih celo varnejše od slacklina v parku, saj je povsem odstranjena sicer znatna možnost poškodb ob padcu na tla. Visokice se tipično postavlja na zračnih, razglednih mestih, zaradi česar ima visokovanje poleg športne tudi precejšnjo estetsko komponento.

Hoja po visokici zaradi oddaljenosti vseh referenčnih točk in odsotnosti tal zahteva specifična znanja in sposobnosti: izostren čut za ravnotežje, sposobnost dviga na trak ter vstajanja iz sedečega položaja. Velika dojeta izpostavljenost poleg tega dela podvig ne le fizično, temveč tudi psihično zahteven. Priporočeno je, da se zato visokovanja lotevajo le osebe, ki so že dovolj vešče na običajnem slacklinu. Nekaj osnovnih vodil je zbranih na strani za začetnike.

Zgradba

Visokica je sestavljena iz dveh sidrišč, med katerima je razpet trak. Za sidrišča se navadno uporabi močna drevesa ali skalo. Krajišče, kjer je trak statično vpet, imenujemo statična stran, krajišče, kjer ga napenjamo, pa napenjalna stran. Dostop na visokico je praviloma z napenjalne strani.

Za daljše visokice (od 100 m naprej) uporabljamo namesto enega samega kosa traku segmentirane trakove. Ta pristop zmanjša globino padca ob morebitni odpovedi dela glavnega traku, olajša prenašanje opreme in omogoči sestavljanja opreme različnih lastnikov.

Varnost

Za zagotovitev varnosti morajo biti vsi podsistemi visokice redundantni. To botruje značilnemu videzu visokice, saj je pod glavnim trakom v zankah obešen še pomožni trak. Primerno zavarovan mora biti tudi dostop: mesto dostopa je namreč v večini primerov nad prepadom, zato se je treba med privezovanjem na vis začasno vpeti na varovalno vrv, privezano na sidrišče.

Visokovalec ali visokovalka mora neposredno pred vsakim dostopom na visokico pozorno pregledati svoj plezalni pas ter oba vozla na visu. Pas mora biti pravilno nameščen, vis mora biti vdet skozi obe glavni zanki na pasu, oba vozla na visu pa pravilno zavezana. Da zmanjšamo možnost človeške napake, je priporočeno, da enak varnostni pregled ponovi še ena oseba.