Škopec

Škopec je kovinski vezni člen, najpogosteje podkvaste oblike. Ustje škopca je premoščeno z odstranljivim vijakom, ki povezuje kovinski lok v sklenjeno celoto. Ko je škopec zaprt, je povsem rigiden in lahko prenese visoke obremenitve v praktično vseh smereh, vključno s trosmernimi ali večsmernimi obremenitvami. Ta lastnost je glavna prednost škopca pred vponko, ki je zasnovana samo za dvosmerno obremenitev. Po škopcu posežemo v primerih, ko je treba združiti povezave (vrvi, zanke) z več smeri.

V visokovanju se škopce uporablja kot skupno točko na sidriščih, kjer so na lok škopca pripete tovorne zanke in/ali vrvi s sidrišča (skala, drevo), na vijak škopca pa krajišče visokice. Vijak škopca lahko obenem služi tudi kot ena od osi popuščalke. Najpogostejši so škopci z debelino loka 12 milimetrov, in sicer zato, ker je izpostavljeni del vijaka ravno prav širok, da vanj sede trak ali šivana zanka. Škopci drugih velikosti so v visokovanju manj pogosti, še redkeje pa srečamo škopce v obliki črke U ter zasukane škopce. Pri slednjih je ustje zasukano za 90 stopinj glede na lok škopca, kar je včasih koristno za povezovanje zank, ki so nameščene v pravokotnih smereh.

Vezni člen s podobno uporabo, a povsem drugačno izvedbo, je vrvni škopec.