Vis

Vis je varnostna vez, s katero je visokovalec povezan z visokico in ki ga zadrži v primeru padca. Na enem koncu je vis privezan na kovinski obroč, ki drsi preko glavnega in pomožnega traku, na drugem pa na plezalni pas visokovalca. Vis je običajno izdelan iz vrvi, vdete skozi cevasti trak. Vloga slednjega je predvsem preprečevanje abrazije ter izboljšanje ergonomičnosti, ne služi pa kot varnostni element. Vis je zato, poleg plezalnega pasu, edini neredundantni del visokice.

Za privezovanje na vis veljajo podobna pravila kot za privezovanje na plezalno vrv. Za vozel se skoraj izključno uporablja vpletena osmica. Pomembno je, da je vis vedno speljan skozi obe glavni zanki na plezalnem pasu in ne skozi manevrsko zanko. Primerno dolžino visa lahko približno določimo tako, da ga prevlečemo skozi zanki na pasu, ga napnemo in iztegnemo nogo proti kovinskemu obroču na drugem koncu. Pri tem mora med stopalom in obročem ostati med 10 in 20 cm prostora. Prekratek vis prepreči, da bi se pri hoji lahko dovolj vzravnali, predolg vis pa poveča nevarnost ovitja okoli okončin med padcem ter povzroči, da se je po padcu težje dvigniti nazaj na trak.

Pri hoji se vis praviloma vodi med nogami. Ker se je treba pri padcu čim bolj izogniti stiku z njim, je tehnika padanja na visokicah precej drugačna kot pri padanju na nizkih trakovih brez varovanja. Čeprav sprva neintuitivna, je najbolj zanesljiva in varna tehnika skoka – oziroma bolje rečeno prevrnjenja – na glavo. Pri tem je treba noge čim dlje držati iztegnjene in v stiku s trakom, da ga med padcem odrinemo od sebe.

Zaradi bližine visokovalcu je vis element, ki povzroči največ visokovalskih poškodb. Najpogosteje se pripetijo tako, da se vis ob padanju oblikuje v ohlapno zanko, ki se ovije okoli visokovalčeve okončine ali prsta. Ko vis prevzame težo, se zanka zadrgne in povzroči odrgnino, izpah, zlom ali celo odtrganje. Za preprečevanje poškodb je zato pomembno, da kljubujemo naravnemu refleksu in se v začetni fazi padca ne prijemamo za vis. Možnost oblikovanja nevarnih zank se močno poveča, če je vis zasukan okoli svoje osi, zato je izredno pomembno, da ga po padcih preverimo in po potrebi odsukamo. Pri tem je na večini visov v pomoč barvni vzorec ali tanka reliefna črta, ki poteka vzdolž visa.