Frostov vozel

Frostov vozel je način izdelave končne zanke v traku ali vrvi, s katerim ohranimo večji delež nosilnosti kot z običajno enojno zanko. Frostov vozel je v svoji osnovni obliki pravzaprav le vozel šestica, zavezan na specifičen način; lahko pa na isti način zavežemo tudi druge različice vozlov, npr. osmico ali devetko. V visokovanju se takšen vozel včasih uporablja kot nadomestilo za šivano zanko, a le v okoliščinah, kjer vozel ni trajno obremenjen, na primer na krajiščih pomožnega traku.

Frostov vozel v traku zavežemo tako, da konec traku prepognemo, nato pa prepognjeni konec prepognemo ponovno, da dobimo štiri vzporedne pramene.¹ Cel snop zavežemo v vozel in s tem dobimo zanko. Pred uporabo moramo vozel lepo poravnati in ga zategniti s tem, da dobro povlečemo vsak pramen posebej.

Zmanjšanje minimalne porušne sile traku zaradi Frostovega vozla je odvisno od vrste traku in uporabljenega vozla. Iz previdnosti je treba računati z oceno, da Frostov vozel, zavezan v šestico, ohrani le okoli 50 % nosilnosti. Nekoliko boljši rezultat dobimo z osmico ali devetko. Največji problem nosilnosti Frostovih vozlov je njena velika variabilnost: vozli, zavezani z istim trakom ter v popolnoma enako vezavo, se lahko pretrgajo pri znatno različnih silah, ne da bi bilo iz njihovega videza mogoče vnaprej povedati, kateri bo močnejši in kateri šibkejši. Iz tega razloga se uporaba Frostovih vozlov v visokovanju počasi opušča v korist uporabe banan ter šivanih zank, ki ohranjajo bistveno več nosilnosti traku in dajejo tudi mnogo bolj ponovljive rezultate.