Banana
Banana je pripomoček, v katerega vpnemo trak, da ga lahko pritrdimo na sidrišče. Sestavljena je iz kovinskega ogrodja, v katerega sta vpeti dve osi, ena na prednji strani banane in druga v sredini. Prednja os je tanjša in odstranljiva, osrednja pa debelejša in nepremična. Zadnja stran banane je oblikovana v uho ali prečko in služi za pritrditev v sidrišče.
Poimenovanje pripomočka izvira iz časov njegovih zgodnjih različic, ki so po obliki spominjale na banano. Sodobne izvedbe so lahko precej drugačnih oblik, zato asociacija dostikrat ni več očitna, izraz pa se je vseeno ohranil.
Uporaba
Trak v banano vpnemo tako, da ga najprej na želenem mestu preganemo v zanko; pramen traku, ki ga kanimo obremeniti, leži zgoraj. Zanko ovijemo za skoraj poln ovoj okoli osrednje osi banane, nato pa odstranimo prednjo os in jo namestimo nazaj tako, da poteka skozi vrh zanke. Banana trak zadrži zaradi trenja med pramenoma v zanki: zunanji pramen traku ob obremenitvi stisne notranjega ob osrednjo os ter s tem prepreči zdrs. Drsenje v drugi smeri je še vedno mogoče, kar s pridom izkoriščamo za to, da z potegom neobremenjenega pramena odstranimo odvečen trak iz sistema.
Na visokicah banano namestimo na napenjalni strani, na statični pa zaradi prihranka pri masi opreme običajno raje uporabimo šivano zanko. V kombinaciji z mačkom in primežem banana služi tudi kot preprost napenjalni sistem, s katerim lahko z nekaj truda dosežemo napetosti do približno 3 kN, kar je za večino visokic povsem dovolj. Za večje sile ali lažje napenjanje lahko z dodatnimi mački mehansko prednost takega napenjalnega sistema še povečamo.
Značilnosti
Banane so na razpolago v mnogih različicah, ki se razlikujejo po velikosti, teži, zagotovljeni minimalni porušni sili ter posebnih značilnostih, ki olajšajo njihovo uporabo. Med slednjimi so, na primer:
- votla osrednja os, ki jo je moč izkoristiti pri blokiranju prostega dela traku;
- pritrdilna točka za škripčevje na prednji strani;
- odstranljiva prečka na zadnji strani, ki lahko služi kot os popuščalke.
Z varnostnega stališča je najpomembnejša značilnost banane premer njene osrednje osi. Če je ta dovolj debela, se vpeti trak okoli nje zakrivi zelo polagoma in s tem ohrani praktično polno minimalno porušno silo, kar je zlasti pomembno na visokicah.
Drsenje repa
Edina slaba lastnost banane, ki pa jo je z ustreznimi ukrepi mogoče povsem izničiti, je drsenje repa. To je pojav, do katerega pride ob obremenitvah, pri katerih je trak podvržen ciklom raztegovanja in krčenja (zaradi hoje, poskakovanja, padcev, vetra ...). Drobni raztegi traku, ovitega okoli osrednje osi, počasi vlečejo neobremenjeni konec (t.i. rep) v banano. Če rep ni speljan povsem po sredini banane, se lahko zaviha čez njen rob in zaradi drsenja se sčasoma odvije zunanji ovoj traku. S tem vpetje nenadoma popolnoma popusti. Drsenje repa lahko povsem preprečimo tako, da neobremenjeni konec traku speljemo nazaj po spodnji strani banani in ga trdno zavežemo okoli nje, običajno s kombinacijo več ovojev in bičevega vozla. Pri tem je lahko v pomoč tudi sama oblika banane, na primer votla osrednja os, skozi katero potegnemo zanko repa, preden jo privežemo. Blokada repa je izredno pomembna in je na visokicah nikoli ne smemo opustiti.